Eh buhteljn z uhančkom dela v San Martinu v BTC in je totalno nesposoben. Naročil sem kosilo (juha + glavna jed + solata + sladica) in čakal 15 minut, da se je kljub prazni restavraciji spomnil napotiti do moje mize in samozavestno vprašati: “Saj ti si že pojedel, ane?” Ne, nisem, ša-la-bajzer! “Kaj si pa naroču?” Ša-la-bajzer!
Po skupno 20 minutah prinese glavno jed in solato, zato ga vprašam, če je pozabil na juho. “Aja.” Ša-la-bajzer solato odnese in po skupno 25 minutah celo začnem jesti – juho. Pojem, odnese krožnik in čakam. Čez par minut znova prikoraka mimo: “Ti še čakaš sladico al kva že?” Ne, špagete, ša-la-bajzer!
Po 35 minutah dobim glavno jed, seveda hladno, ker je 15 minut čakala nekje v gostilni. Naprej se mi ne da pisati, ker sem rabil točno eno uro od naročila do plačila in sem še vedno živčen.
Ša-la-bajzer, pfuj, jebenti!
Si pozabil povedat, da si jedel na bone… Študentje smo sekundarni gosti pri njih. Nočeš vedeti kako je, ko je res gužva.
hahah, proklet šalabajzer en
je ze res da vcasih cakam/cakamo ampak je pa tudi res da jih ni veliko restavracij kjer bi dobil solato z morskimi sadeži, pasto s tartufi ipd na bon!!! jst sm ze delal v kaficu pa je pac tako da je treba v guzvi vrsto pocakat, ko pa ni guzve pa je hrana na mizi v 3 minutah!zihr bom se hodu tja!vsak zase ve kaj mu pase!
Oj mi tut hodmo tja redno pa je v 95% super, sm pa tut jst mal zivcn ko cakam vec kot 10 min na glavno jed, ker smo navajeni na 5!