papa:)

Tvoj način komunikacije: “pa jz že jezno rečem če bi lahko mogoče slučajno, da ji ne bo krona odpadla, pogledala ali vprašala koga bolj izkušenega, če ve”

Bravo, zelo si bila vljudna, kulturna in prijazna.

Čestitam samo tako naprej, pa boš dobila trenirke iz skladišča.

papa

Kot prvo naj omenim njihov neprofesionalen odnos. Vsako stranko morajo vikati, ne glede na leta. Dekleta, ki pa delajo tam, pa vse tikajo, ne glede na to, če njih stranke vikajo. To je prvi pokazatelj odnosa prodajalk do strank.

Kot drugo: stranke ne zanima ali oseba, ki prodaja dela preko napotnice študentskega servisa, ali pa je zaposlena tam. To ni stvar, ki bi jo stranka morala vedeti. Torej, če stranka prosi ali pa zahteva za informacijo, jo mora dobiti. Mora! Žal.

Kot tretje: enkrat sem poskusila ene kopalke in mi je med poskušanjem padla dol zaščita proti kraji. Torej so jo zanič nataknile gor. Ker mi kopalke niso bile všeč in ker res nimam kleptomanskih nagibov, sem jim odnesla kopalke do pulta, skupaj z zaščito in jih opozorila na to, da je zaščita padla dol. Nato sta me dve prodajalki prebodeno pogledali in ena od njiju je začela groziti s policijo itd.?!? Če bi jih želela ukrasti, bi jih verjetno dala v torbico, ne pa da sem jih prinesla do pulta.

Skratka, v tej trgovini me ne vidijo več, ugodne cene gor ali dol. Takega odnosa namreč nisem doživela še nikjer drugje, pa sem kar veliko po trgovinah. In ja, poznam izraz šalabajzer, in kar precej deklet, ki delajo v tej trgovini, si ga zasluži. žal

CA je povedala eno stran zgodbe (tisto kar njej odgovarja), ostali ki pa zagovarjamo pa želimo prikazati celotno zgodbo.

V svoji službi se ne dolgočasim, če bi se bi si poiskala drugo službo:)

Se pa strinjam s tabo glede ustrežljivosti prodajalcev,
tudi sama sem že naletela na neprijazno postrežbo vendar nisem obsojala, ampak sem sama spremenila način komunikacije s prodajalcem in po mojem odhodu sva bila oba zadovoljna. Jaz kot stranka zadovoljna prodajalec pa vidno bolj razpoložen.

Z drugimi je potrebno ravnati tako,
kot si želiš da bi drugi ravnali s tabo.

In zakaj je ljudem tako težko nekomu polepšati dan?
Najlažje je obsojati in razmišljati o tem kakšne krivice so se nam čez dan zgodile.
Preden zaspimo, preštejmo kolikim ljudem smo ta dan
privabili nasmeh na obraz in to naj nam bo naloga čez cel dan. Sami bi bili veliko bolj zadovoljni in srečni saj bi se zavedali da vsak dan naredimo veliko koristnega.

Ok, zdaj sem res malo zafilozofirala, želela sem samo
povedati da je veliko odvisno tudi od nas samih.
Kakršne vibracije oddajaš take se ti tudi vrnejo.

lp.