Se j***š že dve leti z internetom, ker ti linijo dol meče – in preden spet vzpostavi traja 100 let. Ampak to očitno ne moti ne Amisa in ne Telekoma, čigar infrastruktura je pri nas. Valjda, ker pač tako komercialno tržijo svoje 080 cifre, pokličeš in stiskaš tisto frdamano 3-ko za tehnično pomoč. Končno prilezeš čez celotno tajnico, nato pa hladen tuš – ste 15. v vrsti!
KAJ??? A mate samo enega na linijah ali pa toliko reklamacij, da ne folgate (ta drugo bo verjetno bolj logično glede na izkušnje).
Poslušam tisto gnilo muziko od muzike, in končno po 37 minutah sem na vrsti – hvalabogu, da sem imel polnilec zraven, da sem lahko filal baterijo.
Ne znam si predstavljati kaj bi bilo če bi me takoj, ko bi moral priti jaz na vrsto za jamranje, prekinilo zaradi prazne baterije in spet bi čakal ure in ure dolgo, da bi mi lahko tisti študentski kreten predaval o tem, da moram resetirati modem. Nebom resetiral, v steno ga bom zabrisal, ti je jasno!!!??? Dajte si že dopovedat, da če modem smrdi po zažganem in je star več kot 5 let, lahko problem tiči ravno tukaj! No, on meni, da to glih ni sigurno, ker to so ‘oh in sploh’ modemi in po izkušnjah sodeč je ponavadi napaka pri uporabniku – tip mi je po ovinkih želel povedati, da imam šrot računalnik očitno. Očitno so tam ravno za okras in lajnanje ene in iste pi*darije: “poskusite resetirati modem”. Mater, resetiral sem že tolikokrat, da mi je zadnjič kulica ostala v tisti luknji na hrbtni strani! Če ne drugega je zadeva hin že zaradi tega, budalo!
Ok, whatever…. Vse kaže na to, da se s tem bikom ne da dogovoriti drugače. Zahtevam tehnika na moj naslov. Ok, me vpraša po mojih podatkih. Jezno zjamram ime, priimek in naslov, ko mi hepan reče, da to ne bo možno, saj je ta telefonska z zaznamkom na drugo ime (neki Drago… nekaj). Mu rečem, da to pa že nebo štimalo, saj klicarim nonstop (ker nič ne dosežem, ne ker bi bil gnjavator) in vedno s te telefonske, tako, da me že imajo v bazi, saj nikoli ne rabim povedati podatkov – je razvidno s cifre. Ah kje… on bo šel še korak dalje… To ni možno, njemu tam drugače piše in če jaz nisem tisti Drago, se midva ne moreva nič pogovarjati.
A SI IDIOT!??! Najprej me jeb*š s fintami kere lučke gorijo na modemu, potem naj ga resetiram, nato, da imam za v k*rac komp, pol pa me boš f*kal, češ, da ne vem kdo sem??? Po dveh letih j*ebanja vem katere lučke morajo svetit, vem kako se resetira, da internet na vseh 5 računalnikih, ki jih imamo v firmi ne dela zaradi mojega kompa me pa res ne boš vozil scat! Še manj pa z namigovanji, da imam krizo identitete. BUDALO!!! Povsem mirno, čeprav sem v sebi že vmes nekajkrat eksplodiral, mu rečem, da po telefonu ne mislim več debatirati in, da hočem, da se da zahtevek za nov modem, nove kable, novo infrastrukturo od MB do mene če je treba. Skratka, nekaj se naj ukrene! In, da nimam več interesa se pogovarjati preko telefona, ampak na štiri oči. Stvar je po dveh letih j*ebanja v glavo postala osebna. Noro? Ja, mogoče… Ampak zdaj pa res imam dovolj.
Tip končno spozna, da nisem neki k*rčev Drago, da očitno res imam vsega dovolj, mi reče, da se naj probam s telekomovim tehnikom dogovoriti in, da se bo le-ta v roku treh dni oglasil. Ok, kljub jezi uspem zbrati dovolj moči, da se mu zahvalim in mu zaželim lep dan. Za konec ga vprašam, kaj pa naj naredim, če mi vmes spet linije sfali, kam naj urgiram (nisem WEB freak, rabim net za firmo, drugače mi ni problem biti offline), glede na to, da se zadeva že tako dolgo vleče. Tip pa hladno: “Poskusite z resetom modema!”
Več, kot očitno lahko z zagotovostjo rečem: PFUJ, K*RBE ŠALABAJZERSKE!!!!!